Ena najbolj pomembnih storitev v kovinski industriji oziroma obdelavi kovin je varjenje, pri katerem ločimo ročno in robotsko tehniko. Med ročnimi načini varjenja, ki so uporabni za skoraj vse vrste materialov (aluminij, železo in inox) so najbolj pogosti točkovno, MIG, TIG in MAG varjenje. O tem, po kakšnih postopkih in na podlagi kakšnih certifikatov se ročno varjenje opravlja kakovostno in varno, si lahko več preberete na spletni povezavi https://www.kovinc.si/storitve/varjenje-inox-alu-fe-materialov.
MAG varjenje predstavlja klasiko ročnega varjenja, sama kratica pa je izpeljanka in pomeni M = metal, A = activ, G = gas. Torej gre za varjenje, kjer elektroda ni oplaščena, za zaščito pa se uporablja aktivni plin CO2 (ogljikov dioksid). Zakaj pravimo, da je plin aktiven? Zato, ker ogljikov dioksid delno reagira s staljeno kovino, v čemer se MAG varjenje tudi bistveno razlikuje od MIG postopka varjenja.
Pri MAG varjenju se zaradi visoke temperature CO2 ločuje na CO (ogljikov oksid) in O (kisik), kisik pa povzroča delno oksidacijo.
MAG varjenje se ne uporablja za varjenje lahkih zlitin oziroma lahkih kovin, saj so zaradi oksidacije zvari pri njih slabše kakovosti, torej so neprimerni. Prav tako je že na oko očitno, da prihaja do posebne oblike zvara – ta je pri varjenju z ogljikovim dioksidom bistveno širši. Kadar želimo variti lahke kovine ali zlitine in poskrbeti za kakovosten ter močan zvar, ki bo ožji in globlji, je bolje uporabiti argon.
V čem pa ima MAG varjenje prednost pred MIG varjenjem? Predvsem v tem, da je veliko cenejše. Uporabljamo ga torej za navadna jekla ter za manj zahtevne vrste varjenja.
Preden se odločite za določen način varjenja, je seveda potrebno pomisliti na to, kakšno kakovost pričakujete, ne pa svoje odločitve sprejeti zgolj na podlagi stroškov. Najbolje je povprašati strokovnjake, ki vam bodo znali predlagati pravo rešitev oziroma vam bodo takoj povedali, ali je MAG varjenje primerno ali ne.
